O slovenskem kulturnem društvu

Delavsko kulturno društvo Cankar je bilo ustanovljeno v Sarajevu, 8. aprila 1934. leta. Delovalo je do začetka leta 1941, ko je bilo – kakor večina delavskih društev – prepovedano. Med svojim delovanjem je zbiralo ter vključevalo slovenske obrtnike in delavce s ciljem ohranjati slovenski jezik, kulturo, navade ter vzpostavljati kulturne vezi s Slovenijo. Prvo glasilo društva je bil list Naša misel, ki je izšel 21. marca 1935. Vsebinsko je bil zelo bogat, saj je vseboval različne rubrike kot so Družabne novice, Iz Slovenije, Iz sveta, razgibanost pa so mu dajali tudi različni eseji. Izhajal je do 15. decembra 1935. Marjan Telatko, zelo dejaven član društva, je leta 1937 ustanovil Zoro, časopis za družabno kulturo in izobrazbo. Izšlo je 26 številk novega časopisa.

Po končani drugi svetovni vojni, julija 1945, je bilo društvo obnovljeno; in sicer kot Radničko kulturno društvo Cankar (RKD Cankar), ki je delovalo vse do leta 1951, ko je bilo – kakor vsa nacionalna društva – znova prepovedano. Leta 1947 je RKD Cankar štelo 270 članov, do konca leta 1948 pa 355. Poslednja skupščina RKD Cankar je potekala 24. februarja 1950. leta. V kratkem obdobju delovanja so v društvu potekale različne dejavnosti. Odvijale so se kulturne manifestacije in ohranjale tesne vezi s Slovenijo, od koder so prihajali kulturni programi in literatura. Društvo je posamezne programske zasnove izvajalo za širše občinstvo, tako je postalo sestavni del kulturnega življenja v Sarajevu.

Med vojno, 13. marca 1993. leta, je bilo društvo obnovljeno in poimenovano Slovensko kulturno društvo Cankar. Začetek delovanja je zaznamoval kulturni program. Prva značilna manifestacija so bili Cankarjevi dnevi, ki so postali tradicionalni kulturni dogodek. Prvi prostori društva so bili v nekdanji Ljubljanski banki, potem se je društvo preselilo v Koturovo ulico, kjer je delovalo do leta 1998. Tedaj se je znova preselilo v stari del mesta na Alifakovac. Leta 2007 je SKD Cankar dobilo nove prostore v Splitski ulici na številki 12, kjer se nahaja še danes. Šteje okrog 250 članov. S priložnostnimi kulturno-umetniškimi programi pa vsako leto zaznamuje pomembne slovenske praznike.

Društvo izvaja različne dejavnosti. Poleg dopolnilnega pouka slovenskega jezika in kulture za otroke ter tečaja slovenskega jezika za odrasle Cankar ponuja tudi čitalnico z bogato knjižnico, ki vsebuje okrog pet tisoč knjig, ima pestro izbiro slovenskih časopisov in revij za otroke, mladino in odrasle. V okviru društva deluje tudi dokumentacijski center, ki se ukvarja z zbiranjem zgodovinskega gradiva o Slovencih v Bosni in Hercegovini. Mešani pevski zbor Camerata Slovenica ohranja slovensko glasbeno tradicijo in predstavlja društvo na umetniški način. Eden od pomembnejših športnih dogodkov je Spominski teniški turnir Jan Doršner, ki poteka v okviru Cankarjevih dnevov v spomin na vsestranskega mladega športnika Jana Doršnerja, ki je izgubil življenje 2. decembra 1992 na prvi obrambeni črti mesta Sarajeva. Od leta 2002 je pri društvu delovala skupina mladih prostovoljcev SMILE, ki so prirejali različne umetniške delavnice za otroke.